Krajevna skupnost Podbočje

www.podbocje.si

Uradne ure

Pisarna Krajevne skupnosti Podbočje je odprta:

SREDA: 13:00 – 17:00

PETEK: 7:30 – 11.30

Za obisk se dogovorite na tel. številki 051-305-404.

ks.podbocje@krsko.si

 

OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI PODBOČJE

Krajevna skupnost Podbočje po podatkih na dan 1.7.2015 šteje 1735 prebivalcev. Podbočje s svojim ozemljem sega od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Kot del dežele Kranjske je območje upravno-teritorialno vedno sodilo v Krški okraj in bilo v okviru kostanjeviškega sodnega okraja med 1850 do 1941 samostojna občina. Enak položaj je današnje Podbočje imelo tudi med leti 1952 do 1961. Predeli na obrobju Gorjancev, slovijo kot imenitno vinogradniško področje (domovina cvička), ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih.

Danes Krajevna skupnost Podbočje obsega naslednja naselja: Podbočje, Selo, Slivje, Žabjek v Podbočju, Stari grad v Podbočju, Dobrava ob Krki, Pristava ob Krki, Šutna, Dol, Hrastek, Premagovce, Brlog, Veliko Mraševo, Malo Mraševo, Brod v Podbočju, Kalce – Naklo, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Gradec, Planina v Podbočju, Mladje, Gradnje, Prušnja vas in Frluga.

Znameniti krajani : Iz Podbočja sta doma akademski slikar likovni pedagog in teoretik Zoran Didek (rojen 1910) ter profesor Janez Banič (rojen 1928), doktor veterine, raziskovalec, strokovni pisec in literat.

Arheološke raziskave in najdbe v Levakovi (Ajdovski) jami v Dolu pri Podbočju dokazujejo že neolitsko in halštatsko poselitev. Izredno pomembno najdišče je Stari Grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledove halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter njemu pripadajoče grobišče. Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Med najpomembnejše najdbe štejemo kamnito sekiro, vrsto železnih, bronastih in keramičnih izdelkov (keltska srebrnika ter rimski novci). Posebna vrednost je marmornat kip leva, del rimske nagrobne arhitekture. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred cerkev Sv. Križa. V Starem Gradu je izpričan še srednjeveški grad, ki je imel v 13. stoletju še svojo kovnico denarja. Ime Sveti Križ (Podbočje) je prvič omenjeno leta 1249, v 15. stoletju pa najdemo v ravninskem delu, na levem bregu reke Krke samo še imena Brod in Mraševo. 

Bočje, Bočje

Na robu sanjave ravnine
je Podbočje, naša vas,
kjer se svetla Krka vije,
Bočje mu je za okras.
Sred Podbočja lipa sanja,
stara skoraj dvesto let,
na gostilno se naslanja,
na vso vas otresa cvet.

Podgorjanska vinska cesta
Vije v Gadovo se peč.
cvičkovi deželi zvesta
vsem prijateljem je všeč.
In najbolj znano križišče
že od nekdaj Šutna je,
vsakomur, ki cviček išče,
kaže pot v vinograde.

Ko na Bočje se podamo,
tam je cvička pravega,
srčno ga ponudit znamo,
iz majolke piti ga.
Kdor je v naši fari rojen,
ta je pravi veseljak,
sred vinogradov in cvička
človek mora biti tak.

REFREN:
Podbočje, Podbočje,
moj ljubljeni dom,
če kdaj bom odšel,
vedno vrnil se bom.
Le kdo bi Podbočje
pozabil lahko,
Sušico in ljubke
mostičke nad njo?